Arhivi Kategorije: Obvestila

Simpozij Alma Sodnik in slovenska filozofija

Vabimo vas na simpozij Alma Sodnik in slovenska filozofija, ki ga soorganizirajo Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Alma Sodnik je bila vidna filozofinja z zgodnjega obdobja razvoja slovenske filozofije, njeno ime pa je tudi pri Slovenskem filozofskem društvu zapisano na eminentnem mestu, saj je med drugim opravljala vlogo prve blagajničarke takrat še mladega društva. Na simpoziju bodo o njenem življenju in delu v okviru proslavljanja 100-letnice Univerze v Ljubljani govorili dr. Tine Hribar, dr. Valentin Kalan, dr. Janez Juhant, dr. Olga Markič, dr. Cvetka Tóth, dr. Marko Uršič, dr. Bojan Žalec in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Zloženka z vabilom na dogodek je dostopna tukaj.

Posnetek okrogle mize ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina

Slovensko filozofsko društvo je pripravilo okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva Ludwiga Wittgensteina, činitelja paradigmatske spremembe v filozofskem mišljenju in filozofa, čigar misel povezuje mišljenjski napor avtorjev z različnih smeri filozofskega udejstvovanja. Medtem ko je Wittgensteinovo akademsko mladost zaznamovalo ukvarjanje z razmerjem med stavčnimi propozicijami in svetom (Logično-filozofski traktat, prvič izdan leta 1921), ki je imelo močan vpliv na razvoj logičnega pozitivizma in obenem že pripomoglo k razkritju aporetičnosti tovrstnega pristopa k filozofiji, ga je nemirni duh gnal k odmiku od zgodnje misli (Filozofske raziskave, izdane posthumno leta 1953), pri tem pa je odločilno botroval zasnutju oxfordske šole vsakodnevnega jezika, (jezikovne) pragmatike in splošni spremembi v dojemanju vloge filozofije v življenju, praktične umeščenosti človeka v svetu kot pogoja razumevanja, in pomena obstoja mnoštva jezikovnih iger, ki se večinoma samostojno porajajo v raznoterih kontekstih življenjskih oblik.

O pomenu dela ključnega misleca “jezikovnega obrata” v filozofiji so se 14. maja 2019 v Trubarjevi hiši literature pogovarjali vodilna slovenska poznavalka in poznavalci njegove misli, dr. Varja Štrajn, dr. Andrej Ule, dr. Borut Cerkovnik in dr. Urh Vele.

Poročilo s posveta “Mesto etike v družbi”

Mesto etike v družbi

Poročilo z dogodka

Tinkara Tihelj

V ponedeljek, 17. 6. 2019 je v dvorani Slovenske matice potekal posvet na temo Mesto etike v družbi. Dogodek sta pripravila Slovensko filozofsko društvo in Slovenska matica. S svojimi prispevki so na posvetu sodelovali številni slovenski univerzitetni profesorji filozofije in drugi povabljeni govorniki, ki se ukvarjajo z etičnimi temami. To so: Borut Ošlaj, Jernej Pisk, Janez Juhant, Smiljana Gartner, Friderik Klampfer, Vojko Strahovnik, Luka Omladič, Igor Pribac, Cvetka Hedžet Tóth, Ignacija Fridl Jarc in  Marjan Šimenc. Moderator posveta je bil Gašper Pirc.

Kot prva je zbrane nagovorila gostiteljica, urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc, ki je poudarila, da v nasprotju s tem, kar se mnogokrat sliši/izpostavi, etika ni v krizi ter da je posvet namenjen temu, da se o etiki sprašuje na afirmativni način. V imenu Slovenske matice je dodala, da so njeni prostori pravo mesto za posvet, saj je Slovenska matica založba, ki najbolj skrbi za izdajanje filozofskih del tako svetovnih kot domačih filozofov.

Naslednji uvod v posvet je naredil Tomaž Grušovnik (predsednik Slovenskega filozofskega društva), ki je poudaril, da si društvo prizadeva tudi za popularizacijo filozofije in da je namen posveta odgovoriti na vprašanji: »Kaj imamo filozofi za dati družbi?« in »Kakšno je mesto etike v družbi?« Zato ker danes nastaja poplava diskurzov o etiki (pišejo se raznovrstni etiški kodeksi), kjer filozofov skorajda ni zraven, kar vodi do vprašanja: »Ali bi filozofi morali zaščiti etiko kot tradicionalno filozofsko disciplino?« Tovrstno povpraševanje je podano že v Platonovem dialogu Protagora, kjer se pojavlja vprašanje, ali obstaja strokovnjak za učenje kreposti.

Uvodni del je zaključil moderator Gašper Pirc, ki je pozval udeležence naj bo vodilo javne razprave grški pojem isēgoría, ki predpostavlja svobodo govora, ki tudi vključuje politično enakost, torej možnost, da je posameznikov glas slišan.

Sodelujoči so predstavili prispevke v treh sklopih.

V okviru prvega sklopa je imel prvi prispevek z naslovom “Mnoštvo moral in odsotnost etike” Borut Ošlaj. Opozoril je na razliko med moralo in etiko, pri čemer je izraz morala razumel kot nanašajoč se na praktična pravila, izraz etika pa na presojo ravnanj, zaradi česar je etika teorija morale. Zagovarjal je tezo, da je mesto etike prazno, kajti ni ene same etike, ki bi prevladala nad drugimi.

Naslednji prispevek z naslovom “Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi” je predstavil Jernej Pisk. Šport je predstavil kot fenomen, ki ne more mimo etike, kajti športno obnašanje mora biti vselej etično.

“Nujnost in težave dialoga o etiki” je bil naslov prispevka teologa na posvetu, Janeza Juhanta. Njegova teza je bila, da je etika nujna, kajti človek je po naravi dialoško bitje, dialog pa predpostavlja sodelovanje z drugimi. V današnji (slovenski) družbi naj bi bil dialog omejen in manjkala  naj bi mu vrednota resnice.

Smiljana Gartner je govorila o “Strokovnjakih in izvedencih za etiko.” Začela je z vprašanjem: »Ali lahko matematiko v šolah poučuje na primer biolog?« in nadaljevala z: »Ali lahko etiko poučuje vsak, ki si malo prebere Wikipedijo?« Njuna podlaga se razkriva v tretjem vprašanju: »Kaj je tisto, kar naredi nekoga za strokovnjaka?« Njen odgovor, da je nekdo strokovnjak na nekem področju, če ima neka višja spoznanja s tega (istega) področja – če je na primer sposoben prepoznavati in videti vzorce in če se mu pri tem porajajo mnoga vprašanja. Hkrati je razlikovala med pojmoma ‘biti strokovnjak’ in ‘imeti sloves strokovnjaka’.

Drugi sklop je začel Friderik Klampfer s prispevkom “Realen domet filozofske etike – nekaj grenko-sladkih spoznanj.” Opozoril je predvsem, da je racionalna argumentacija – kakršna naj bi bila tudi etična argumentacija – v določenih primerih neučinkovita.

Naslednji govorec, Vojko Strahovnik, je govoril o “Etiki in šoli.” Šole naj bi bile naravni centri spodbujanja vrednot in po njegovem mnenju učeči učitelji na šolah lahko učijo tudi etiko (vendar ne na način predavanj). Na primer pri športni vzgoji bi učitelj igro košarke priredil na način, da bi nekaterim učencem podal navodila, naj kršijo osnovna pravila košarke, pri čemer bi po koncu igre vsi skupaj na podlagi empiričnih dejstev ugotovili, da je kršenje pravil moralno napačno.

Teza Luke Omladiča (“Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence”) je bila, da bi pri načrtovanju robotskih tehnologij etika morala postati integralni del samega robotskega inženirstva.

Igor Pribac je skušal odgovoriti na vprašanje “Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev?” To vprašanje se zastavlja, ker je za današnje obdobje značilno vznikanje etičnih kodeksov. Zagovarjal je tezo, da je etika primarno filozofska disciplina in da bi jo iz tega razloga morali filozofi tudi zaščititi. Vpeti bi morali biti v pisanje in sprejemanje etičnih kodeksov ter v delovanje etiških komisij. Opozoril je na problem nepluralnosti Komisije za medicinsko etiko RS, v kateri sta kar dve tretjini zdravnikov, kar je v neskladju s priporočili UNESCA in prakso referenčnih držav.

Tretji sklop je začela Cvetka Hedžet Tóth z “Etika − postmodernistični patos.” Spomnila je na besede Jürgena Habermasa, ki je dejal, da je solidarnost drugo pravičnosti. Pravičnost pa pomeni etiko.

“Etični temelji demokracije v antiki in danes” je bil prispevek Ignacije Fridl Jarc. Izpostavila je iluzijo, da bi se pravičnost [dikē] morala izkazovati v zakonodaji. Etika naj bi se tako izkazovala v zakonodaji.

Posvet je s prispevkom “Filozofija z otroki in moralna vzgoja” zaključil Marjan Šimenc. Opozoril je na pogosto prezrto vejo filozofije in sicer filozofijo za otroke. Ta predstavlja odmik od ‘tipičnih’ filozofskih tradicij, ki so trdile, da otroci še niso zreli za filozofijo. Filozofija za otroke bi potekala na način, pri katerem bi učitelj skozi učne ure skupaj z učenci raziskoval vrednote. Slednje bi zlahka uresničili v praksi v okviru že obstoječega predmeta Državljanska in domovinska kultura ter etika.

Sledila je zaključna razprava, v kateri so gostje skupaj z organizatorji prišli do nekaj skupnih ugotovitev. Vsi so se strinjali, da je etika po svojem bistvu filozofska in da smo jo zato filozofi dolžni zaščititi. Etika naj bo predavana s strani filozofov, kajti le filozofi posedujejo ustrezen normativni aparat, ki ga zahteva etični diskurz.

Pri tem je treba poudariti, da je etika zmožna dialoga z ostalimi disciplinami, problem se pojavi le takrat, ko jo discipline hočejo prevzeti in narediti za svojo. Etika je neodvisna, a hkrati sposobna povezovanja.

Vsesplošen konsenz je dosegla tudi ideja, da se uvede pojem etike v izobraževalni proces (na primer s seminarji za zdravnike o zdravniški etiki in z uvedbo etičnih vsebin v šolski učni predmet Državljanska in domovinska kultura ter etika).

Za konec je treba poudariti, da je posvet po dolgem času združil filozofe različnih filozofskih tradicij, filozofe prijateljskih univerz in teologa.

 

Zbrane slike z dogodka so dostopne v galeriji.
Zvočni posnetek posveta si lahko ogledate na spletni strani Društva za razvoj humanistike.

Pregled delovanja Slovenskega filozofskega društva v prvi polovici 2019

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji modrosti,

Ob začetku julijskih vročih počitniških dni in s tem časa kislih kumaric je priložnost, da storimo sklepno dejanje k zaključku prvega polletja delovanja prebujenega Slovenskega filozofskega društva in si na kratko ogledamo najpomembnejše mejnike v minulem obdobju.

– december 2018: dr. Tomaž Grušovnik postane novi predsednik društva in prične z aktivnim delom na osvežitvi najstarejšega slovenskega filozofskega združenja, ki z ambicioznim, vendar treznim pristopom hitro prikaže prve rezultate.  Kmalu se mu pridružita Robert Petrovič in Gašper Pirc, ki postavita novo spletno stran društva (http://www.sfd-drustvo.si/), slednji pa prevzame promocijsko dejavnost in medijski izgled društva ter skupaj z Grušovnikom sodeluje pri organizaciji dogodkov in delovnemu načrtu društva. Po postavitvi spletne strani v prvih treh mesecih sledi Youtube kanal (https://www.youtube.com/channel/UC5kgR33jXQ4kefhSI6oEu8Q), kmalu zatem pa tudi uradna Facebook stran društva (https://www.facebook.com/Slovenskofilozofskodrustvo).

 

– že 15. januarja 2019 prenovljeno Slovensko filozofsko društvo organizira prvi javni dogodek v okviru serije “večerov Slovenskega filozofskega društva”: predstavitev knjige dr. Marka Uršiča Shadows of Being, na kateri se je z avtorjem pogovarjal Tadej Urbanija (vabilo na dogodek: http://www.sfd-drustvo.si/event/vecer-slovenskega-filozofskega-drustva-senca-kot-filozofska-metafora/). Reportaža z dogodka, ki jo je napisala Veronika Šoster, je dostopna na društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/senca-kot-filozofska-metafora/, posnetek z dogodka pa si lahko ogledate na društvenem Youtube kanalu: https://www.youtube.com/watch?v=p0GM7spZ1mk.

Sence, realne ali virtualne, so vselej tudi simbolne forme, ki ohranjajo »transcendenčno napetost« v véliki vesoljni »verigi bitij« – zato je ta knjiga o sencah obenem spomin na svetlobo bivanja, na Luč.

– 11. februarja sledi drugi dogodek v sklopu “večerov Slovenskega filozofskega društva”: pogovor z dr. Valentinom Kalanom ob izidu njegovega dela Hypokrisis – Fenomenološka interpretacija Aristotelovih epohalnih del (vabilo na dogodek: http://www.sfd-drustvo.si/event/pogovor-s-prof-dr-valentinom-kalanom-ob-izidu-njegove-knjige-hypokrisis-fenomenoloska-interpretacija-aristotelovih-epohalnih-del/). Pogovor je vodil predsednik Slovenskega filozofskega društva dr. Tomaž Grušovnik. Kratek povzetek izrečenega na dogodku je dostopen društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/senca-kot-filozofska-metafora/, posnetek dogajanja pa si lahko ogledate na društvenem Youtube kanalu: https://www.youtube.com/watch?v=fAaiR5mFK2o.

Beseda »hypokrisis« že sáma namiguje na hermenevtični pristop poznavalca antične grške filozofije, saj izvorno pomeni »razjasnjenje«, »tolmačenja«, »razlago«, »napoved«, »presojo«, kar je blizu besedam »hermenevtika« in »interpretacija«.

 

– tretji dogodek v sklopu “večerov Slovenskega filozofskega društva” je sledil 12. marca, ko se je Tadej Urbanija pogovarjal z zaslužnim akademikom dr. Tinetom Hribarjem o njegovi trilogiji Nesmrtnost in neumrljivost (vabilo na dogodek: http://www.sfd-drustvo.si/event/pogovor-z-dr-tinetom-hribarjem-o-trilogiji-nesmrtnost-in-neumrljivost/). Strnjen pregled takratnega dogajanja v Trubarjevi hiši literature je dostopen društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/video-in-porocilo-z-vecera-sfd-nesmrtnost-in-neumrljivost/, posnetek dogodka pa si lahko ogledate na društvenem Youtube kanalu: https://www.youtube.com/watch?v=bctVm1pZofg.

Še posebej je vredno izpostaviti odnos želje po nesmrtnosti do pravrednot človečnosti in človeškosti: posvečenosti mrtvih, svetosti življenja, človekovega dostojanstva in zlatega pravila, ki so bile – in še zmeraj so – izzvane, nemalokrat prav s človekovo željo po nesmrtnosti, ki se manifestira enkrat kot izključujoči monoteizem, spet drugič kot ideološki monizem.

 

 

 

smacap_Bright

– še pred zaključkom marca je SFD kot soorganizator sodelovalo pri izvedbi državnega tekmovanja v znanju filozofije za gimnazije, ki je potekalo 29. marca v Novem mestu (vabilo: http://www.sfd-drustvo.si/event/drzavno-tekmovanje-v-pisanju-filozofskega-eseja/). Izmed vodstva SFD se je tekmovanja udeležil predsednik Grušovnik, ki je nadobudnim mladim filozofom izrekel dobrodošlico, poudaril pomen filozofskega mišljenja v sodobnem svetu in jim želel veliko uspeha. Grušovnikov nagovor in poročilo z dogodka si lahko ogledate na društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/pozdravni-nagovor-predsednika-sfd-dr-grusovnika-na-15-drzavnem-tekmovanju-v-pisanju-filozofskega-eseja/.

Ob tem je vredno opozoriti še na eno pridobitev filozofije, prvenstveno namenjene neakademikom: v marcu je izšel tudi zbornik Dan filozofije, pri katerem je sodeloval tudi predsednik SFD Grušovnik. Tudi o tem berivu si je moč pridobiti nekaj informaciji na društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/izsel-je-zbornik-svetovni-dan-filozofije/.

Končno pa ne smemo niti pozabiti na še en pomemben mejnik, ki je, predvidevamo, vidno pripomogel k prepoznavnosti društva in njegove dejavnosti: postavili smo facebook stran, ki je bila hitro opažena in kjer so dejavnosti društva najbolj ažurno napovedane. Za vse všečke in druge geste odobravanja, pa tudi zgolj razvide pozornosti se ponovno zahvaljujemo!

– maj je bil filozofsko izjemno pester mesec, na kar je opozoril že naš pregled mesečnega dogajanja, pri čemer tudi Slovensko filozofsko društvo ni ostalo dolžnik na sceni. Med drugim je tako Gašper Pirc predaval na dveh uglednih mednarodnih konferencah, v obdobju med njima pa je Slovensko filozofsko društvo organiziralo dolgo napovedovano okroglo mizo ob 130. obletnici rojstva vplivnega filozofa Ludwiga Wittgensteina.  Na dogodku, ki je potekal v Trubarjevi hiši literature, so se občinstvu predstavili poznavalci njegove misli Andrej Ule, Borut Cerkovnik, Varja Štrajn in Urh Vele (vabilo na dogodek: http://www.sfd-drustvo.si/event/okrogla-miza-ob-130-obletnici-rojstva-ludwiga-wittgensteina/ in https://www.facebook.com/events/2220736714921766/).

“Ali nisem vse bolj primoran reči, da logike na koncu koncev ni mogoče opisati? Ogledati si moraš jezikovno prakso, pa jo boš videl.” (Ludwig Wittgenstein, O gotovosti, §501)

 

 

 

– 17. junija je za predpoletni zaključek dejavnosti pred šolskimi počitnicami sledil najbolj velikopotezen dogodek, ki ga je novo vodstvo društva organiziralo do zdaj: posvet “Mesto etike v družbi”, namenjen širši razpravi o vlogi filozofije pri razumevanju etike in načinih izražanje tovrstne jezikovne igre v sodobnem družbenem diapazonu. Posvet v soorganizaciji SFD s Slovensko matico je organiziral programski odbor, ki so ga sestavljali predsednik Tomaž Grušovnik, moderator posveta Gašper Pirc in predstavnice gostiteljev ter urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc, na njem pa so nastopili slovenski poznavalci pritiklin etične razsežnosti družbe: Borut Ošlaj, Jernej Pisk, Janez Juhant, Smiljana Gartner, Friderik Klampfer, Vojko Strahovnik, Luka Omladič, Igor Pribac, Cvetka Hedžet Tóth, Ignacija Fridl Jarc in Marjan Šimenc. Zasnova posveta je predstavljena na društveni spletni strani: http://www.sfd-drustvo.si/event/mesto-etike-v-druzbi/, kjer si lahko ogledate tudi program: http://www.sfd-drustvo.si/program-posveta-mesto-etike-v-druzbi/. Več informacij o dogodku je bilo moč zaslediti na društveni Facebook strani: https://www.facebook.com/Slovenskofilozofskodrustvo/.

Naj se omeni možno vodilo javne razprave s pomočjo pojma, ki so ga stari Grki poznali pod izrazom isegoria: le-ta ne ponazarja le svobode govora, pač pa tudi politično enakost, ki se razkriva v možnosti, da je posameznikov glas slišan. Ko svoboda živeti vključuje tudi svobodo udeleževanja v pomenskem javnem in političnem diskurzu, je grožnja nasilja, ki je vselej prisotna v pravni in politični stvarnosti, še najbolj nedolžna. In takrat ne pristopimo le Mi kot brezoblična gmota za-ostalih, pač pa Jaz in Ti, ki naju Tretji potrjuje v najinem pripoznanju.

Dogodek je bil tudi medijsko pokrit in že zdaj je moč zaznati nekaj odmeva. Tako si lahko ogledate zvočni posnetek posveta na spletni strani sorodnega Društva za razvoj humanistike: http://zofijini.net/mesto-etike-v-druzbi/?fbclid=IwAR3tT6q-Ck3jxD4cZ-TxbzShFSjxDlva0p6uDpa1OPlV5eBqBJTKy9BNTRw, na naši Facebook strani pa si je mogoče ogledati tudi galerijo fotografij z dogodka: https://www.facebook.com/pg/Slovenskofilozofskodrustvo/photos/?tab=album&album_id=385455238758858&__tn__=-UC-R. V kratkem bo sledila tudi zajetnejša reportaža izpod peresa mlade sodelavke Tinkare Tihelj, čez poletje bo tretji program Radia Slovenija (ARS) tudi predvajal prispevke avtorjev s posveta, na kar vas bomo še obvestili preko naših izrazov v družbenem omrežju.

– kaj ostane za izreko ob koncu pričujočega pregleda pred trenutkom, ko vas izpustimo na zaslužene počitnice? No, vsekakor dokončati začeto zgodbo: konec junija se je naboru posrednikov družbenega omrežja, ki slišijo na ukaz izvidov Slovenskega filozofskega društva, pridružil tudi društveni twitter račun, dostopen na naslovu: https://twitter.com/SlovenskoD, za oglašanje katerega je zaslužna zgoraj omenjena nova sodelavka Tinkara Tihelj, ekipa SFD pa je tudi že pripravila osnove programski shemi, ki se ima uresničevati v prihodnjem akademskem letu.

Že v tem trenutku lahko zagotovimo, da se bo društvo v prihodnjem akademskem letu trudilo še povečati svojo prepoznavnost, obseg in intenziteto delovanja; tako lahko že zdaj z zadovoljstvom napovemo, da so v prvi polovici akademskega leta 2019/20 med drugim predvideni okrogla miza ob 130. obletnici Heideggerjevega rojstva, predstavitvi knjig dr. Lenarta Škofa in dr. Luke Trebežnika in filozofski večer z dr. Nino Petek, posvečen azijskim filozofijam, ob tem pa smo pripravljeni prisluhniti vašim predlogom in pripravljeni na nove izzive. Veseli bi bili vaše podpore in obiska na naših dogodkih.

 

Se beremo,

Gašper Pirc

Tomaž Grušovnik

Tinkara Tihelj

Slovensko filozofsko društvo

Program posveta “Mesto etike v družbi”

Pred vami je program posveta “Mesto etike v družbi”, ki ga 17. junija organizira Slovensko filozofsko društvo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani. Program se lahko rahlo spremeni, če bodo razmere to zahtevale.

1. sklop (10.00-11.45):

Uvodni nagovori: Ignacija Fridl Jarc (urednica Slovenske matice), Tomaž Grušovnik (predsednik SFD), Gašper Pirc (moderator).
1.) Borut Ošlaj: “Mnoštvo moral in odsotnost etike”
2.) Jernej Pisk: “Vpliv športa na položaj etike v sodobni družbi”
3.) Janez Juhant: “Nujnost in težave dialoga o etiki”
4.) Smiljana Gartner: “Strokovnjaki in izvedenci za etiko”
Dialog.
Odmor za kavo.

2. sklop (12.00-13.45):
5.) Friderik Klampfer: “Realen domet filozofske etike – nekaj grenkosladkih spoznanj”
6.) Vojko Strahovnik: “Etika in šola”
7.) Luka Omladič: “Novi razvoji etike robotike in umetne inteligence”*
8.) Igor Pribac: “Če je zdravniška etika od zdravnikov, je poslovna etika od poslovnežev?”
Dialog.
Odmor za kosilo.

3. sklop + končna razprava (15.45-18.00):
9.) Cvetka Hedžet Tóth: “Etika − postmodernistični patos”
10.) Ignacija Fridl Jarc: “Etični temelji demokracije v antiki in danes”
11.) Marjan Šimenc: “Filozofija z otroki in moralna vzgoja”
Dialog.
Zaključna razprava.

Posvet bo moderiral Gašper Pirc.

Še enkrat vas Slovensko filozofsko društvo torej vabi na pogled in prisluh debati, ki bo poskušala odpreti pereča vprašanja sodobne družbe.